" border="0" />
Čaoo, pol pa že jaz stegnem jezik in predstavim svojo malenkost (ampak lahko pričakujete kar nekaj filozofiranja).
Nič nebom povedala o imenu in ne o prebivališču ker še vedno nočem da me kdo spozna.
Trenutno sem še vedno 17, do polnoletnosti mi več ne manjka veliko in na nek način me je kar malce strah. Sicer je res samo številka, ampak z to številko bo name padlo tudi cel kup odgovornosti, za vsako stvar bom mogla krivdo nositi sama.
Gremo naprej... Ja, srednjo šolo sem zajebala, sprejela napačno odločitev čeprav mi po drugi strani ni žal - spoznala sem odlične ljudi.
Za naprej mogoče razmišljam v smeri študija psihologije, mogoče bi kdaj postala psiholog ker rada poslušam ljudem in jim svetujem.
Če mi pa to ne uspe pa mi moja frendica vedno pravi: pejd za politika, ogromno govoriš, pa še tak elegantno znaš podjebavat da človek niti ne pošteka....
Ampak dejstvo je da še vedno iščem stvar ki bi me veselila dovolj da bi jo bila pripravljena početi celo življenje.
Po karakterju sem zelo zakompliciran človek, veliko ljudi me ne razume, ampak tisti ki me pa, so pa tisti pravi....
Trmasta in neresna. Stojim za svojimi odločitvami, besedami, ne obračam se po vetru.
Optimistična in vedno nasmejana.
Glede muzike sem zelo izbirčna, ni mi všeč karkoli in težko najdem nekaj zase kar bi mi povsem ustrezalo.
Poslušam pa največ rocka (old rock, hard rock, progressive rock), metala (vse zvrsti razen power, extreme black in christian) in tudi nekaj punka (predvsem tisti prvi, začetni punk).
Najbolj me pa naživcira če me kdo poskuša predalčkati. Nisem emo zaradi ene črtaste majice, nisem punkerca zaradi ene verige in ne flešerka zaradi enih fluroscentnih nogavic.
Nimam nekega posebnega stila oblačenja, najbolje se počutim v črnem. Najraje imam oprijete črne kavbojke, široke majice od bandov in allstarke.
Na živce mi gre tudi če me kdo poskuša spremeniti v nekaj kar nisem, me tlačiti v roza oblekice in poskušati obuti v 10cm pete.
Naravno imam zelo temne lase in neke čudno rjave oči ki včasih zgledajo povsem svetlo, spet drugič pa skoraj črne.
Sem zelo suha (dedno...) čeprav pojem za cel "šleper" hrane.
V prostem cajtu počenem vsega mogočega. Tečem, kolesarim, rišem, pišem (ja tudi jaz pišem zgodbice, ampak sem prisegla da bojo ostale v wordu), igram kitaro,...
Imam fanta, skupaj sva več kot leto dni in ne predstavljam si več dneva brez njega.
Nora sem na fuzbal in še zdaj žalujem zaradi konca sp. Gledala sem skoraj vsako tekmo, ko je slovenija izpadla sem ostala brez favoritov zato sem vse naslednje tekme gledala v bolj mirnem stanju. Ker ta mesec, še nikoli ni bilo boljšega vzdušja. Folk se je povezal, noben ni nobenemu težil, raje so skup sedeli na piru in gledali tekmo.
Uff, moram nehati, drugače do nastal cel roman.
Pizdarije izlivam na blog: http://leiiira.blogspot.si/ ki je skupek nekih brezveznih bluzenj, celega kupa muzik in mojega razmišljanja.
ps: "friends don't let friends drink friends"
vidi se da maš smisel za pisanje :]
